Prinašajo radost, ljubezen in zdravje!
Šla sem čez zanimivo življenjsko preizkušnjo. Želim jo deliti z vami.
Svojo življenjsko izkušnjo in upanje za uspeh delim med bolne, predvsem pa za starše in svojce bolnih (otrok). Kot ozdravljena, sem imela priložnost to spoznati na lastni koži in prav dobro vem, kaj potrebujejo bolni, kaj pričakujemo od svojih staršev in česa ne.
V FB skupini sem pogosto delila to, kako je uspelo meni. Zgodba je širša in jo je težko opisati v nekaj stavkih, včasih so bili moji nasveti narobe razumljeni, ker je manjkala celota.
Zato sem začela prirejati individualne posvete (pišete mi lahko: superpolonca@gmail.com – ZADEVA: individualni posvet). Predvsem zato, da bi prikazala (ali vsaj poskušala prikazati) celotno sliko.
Ker strah je, ker vidite (ali preberete) le delček celote. In po navadi se vtisne tisti najbolj negativen del.
Šla sem skozi težko izkušnjo, izkušnjo polno bolečin, izkušnjo polno padcev. Padcev, ki so se dogajali znova in znova. (NAUK: Poberi se vsaj še enkrat.) Zaradi te izkušnje sem bolj modra, močnejša. (NAUK: Bolezen ima svoj namen in nosi mo(go)čno sporočilo. To sporočilo je namenjeno prav tebi, zato je nujno, da ga raziščeš. Jaz sem ga našla.) Zaradi bolezni sem lahko razbila iluzije pomembnosti prioritet v mojem življenju. Pomembnost kapitala pred zdravjem in vse druge iluzije, v katere vas prepričujejo vzgoja, sistem, mediji. (NAUK: Vprašaj se, kaj so tvoje dušne prioritete, in ostal boš zdrav.)
Še sama ne vem natančno, kako sem se zmogla pobrati in vstati – znova in znova. (NAUK: Glej naslednji korak, ta je najbolj pomemben. Končni cilj pa v ozadju.) Tako utrujena zaradi bolezni in zdravil, kako vstati? (NAUK: Energijo usmeri samo v naslednji korak. Tudi mali koraki pomembni. Še kako pomembni, to so nujni koraki do velikega cilja.)
Vso obdobje zdravljenja, me je podpirala tudi komplementarna medicina in zdravilci. Dodobra sem na spoznala več vrst alternativnih tehnik zdravljenja. Lahko rečem, sem testirala, kaj bi lahko uspelo. In se mnogo od tega naučila. Pišete mi lahko, v kolikor imate vprašanja, katera alternativna tehnika deluje, katero tehniko izbrati, zakaj ne deluje, kako iskati naprej.
Zakaj tako boli? (NAUK: Bolj boli – močnejše je spročilo. Ga slišiš?)
Ne dneve, ne mesece, ne leta… Dogajalo se je desetletje! Kako ne obupati in vstajati znova in znova?
Človek bi si mislil, vztrajna ženska. Kaj me je gnalo
naprej?
Tako močna želja. Šla sem čez tako odgovorno življenjsko preizkušnjo. Sprejeti odgovornost in posledice za ozdravljenje, invalidnost ali mogoče smrt. Vse to bi bil lahko scenarij moje življenjske izkušnje. Jaz pa tako premlada, da bi lahko sprejela to preizkušnjo, veliko odgovornost in zaupanje. Kako verjeti, kako vzpostaviti zaupanje?
Zaupanje v zdravje. Zaupanje, da bo vse v redu. Zaupanje, da bo zdravje enkrat uresničeno in da je ozdravljenje sploh mogoče. Če bi verjela zapisanemu na wikipediji, je bolezen neozdravljiva. Pa nisem verjela, kako mi je uspelo? (NAUK: Ne zaupaj vsemu, kar piše. Morda to splošno zapisano in ne velja za vas/vašo obliko bolezni.) Kaj je bilo moje vodilo?
Cilj je bil en sam in zelo jasen. Zdravje. Želja pa tako močna. Cilj sem hotela doseči čimprej, ne čimprej – takoj, a je bil tako oddaljen. Ne ure, ne dneve, ne mesece, ne leta. Dogajalo se je desetletje! Desetletja zdravljenja. Kje sem zgrešila, da je tako dolgo trajajo? (NAUK: Nikoli ne obupaj, ampak res nikoli.)
In ko skoraj že obupaš in vidiš samo še temo. (NAUK: Tema je najmočnejša preden se zdani.)
Kako sem črpala moč, da sem vztrajala znova in znova, da sem
se pobirala po padcih znova in znova, še danes ne vem. Desetletje vztrajanja! A
uspelo mi je. Desetletje zdravljenja, ki me je pripeljala do mnogih spoznanj,
ki jih bom delila z vami.
O prepuščanju in zaupanju. Še zdaj se sprašujem, kje sem našla toliko zaupanja, da sem se zmogla v celoti prepustiti situacijam. Kako zaupati v izid, ko moč, ni bila v mojih rokah. Le kako sem lahko zaupala, brezpogojno zaupala. (NAUK: Ko imaš stvari pod nadzorom, se počutiš močnega. Kako zaupati, ko preide moč v roke drugim? Kako zaupati, ko nič ni več v tvojih rokah?)
Zgodba, ki se je končala srečno in uspešno zame. Lahko se ne bi končala srečno, a se je. Zato nosi mo(go)čno sporočilo – upanje o(b)staja! Uspeh je mogoč. Ozdravljenje je mogoče, pa čeprav pišejo:
– neozdravljivo.
In odkrila bistvo – kje se zdravje začne… a v tem kdaj drugič.
Sem Polonca Čuda, svoja znanja sem črpala iz raziskovanja življenja (in bolezni, vzrokov bolezni, vzorcev, podzavesti, zavesti in nadzavesti) v praksi, razvijanja potencialov in darov, ki sem jih prinesla s sabo. Čutim močan klic, da jo delim z vami, v želji, da koga dvigne, morda komu pomaga.
Rada bi vam predala mogočno sporočilo, ki sem ga tudi sama izkusila:
Vesela sem, kar sem prestala. Zaradi tega nisem slabša. Prav nasprotno. Bolezen nosi znanje, modrost. In če sem razumela sporočilo, se mi ne bo več ponovilo. Ko osvojimo lekcijo in jo upoštevamo, se le ta ne ponovi več. Nisem idealna, saj sem človek in tudi nikoli ne bom in v tem je čar. U bistvu sem idealna, pa se tega še ne zavedam. Moj namen je, da končno spoznam, da sem do zdaj živela v mayi (iluziji).